Sonce na krilih metulja je obred oživljanja  kovinskih objektov, skulptur, oblek in pri tem pripovedovanje zgodbe srca, da ne more hladno brez toplega, temno brez svetlega, slabo brez dobrega. Da ni moč obstati materiji brez bistva, telesu brez duše, obleki brez telesa, zgradbi brez ljudi, kovini brez zemlje, sodobnosti brez tradicije. Da ni napredka brez konflikta. Da lahko v hladnem, kovinskem svetu najdemo lepoto življenja, svobodno pojemo svojo pesem, prodremo skozi zid odtujenosti, začutimo toplino sonca na krilih metulja, toplino svojega srca le, če prisluhnemo svojemu instinktu, svojim sanjam le, če ljubimo, spoštujemo, upoštevamo sebe, druge, vsa živa bitja in naravo.